Za učinkovito opravljanje pedagoškega poklica in vodenja tako velike in raznolike skupnosti, kot je razred, je poleg strokovnega pedagoškega znanja ključna tudi sposobnost učitelja, da motivira učence ter jih usmerja k ciljem oziroma k zaželjenjemu vedenju. V sodobni šoli kot primarno tehniko za motiviranje učencev pogosto uporabljamo nagrade oziroma nagrajevanje vedenja, ki ga želimo spodbujati. Vendar pa raziskave s področja psihologije in nevroznanosti kažejo, da lahko nagrade negativno vplivajo na notranjo motivacijo učencev, na njihov odnos do učenja ter celo na njihovo duševno zdravje.
V tem zapisu se bomo bomo pregledali najnoveše raziskave in z njihovo pomočjo razložili zakaj nagrade ne učinkujejo pozitivno in zakaj bi se torej morali motivacije mladih lotiti z drugačnimi pristopi.
NAJNOVEJŠA NEVROZNANSTVENA RAZISKAVA
Ugotovitve znanstvenikov z Massachusetts Institute of Technology (MIT), objavljene januarja 2024, so pokazale, da se človeški možgani odzivajo na nagrade na način, ki je močno povezan s socialno-ekonomskim ozadjem. To nam lahko pomaga razumeti, kako nagrade učinkujejo kot motivacijsko sredstvo za učence.
O RAZISKAVI
Raziskava, izvedena s pomočjo funkcionalne magnetne resonančne slike (fMRI), je vključevala 12- do 14-letnike iz družin z različnim socialnoekonomskim statusom (SES). Otroci iz manj premožnih okolij so pokazali manjšo občutljivost na nagrade v primerjavi s sovrstniki iz bogatejših družin. Nasprotno pa so se vrstniki iz družin z višjim SES odzivali veliko bolj navdušeno, a so hkrati želeli vedno več.
KAJ TO POMENI ZA UČITELJE IN STARŠE?
Razumevanje, kako možgani reagirajo na nagrade v različnih socialnoekonomskih okoljih, lahko pripomore k boljšemu prilagajanju motivacijskih strategij. Če izhajamo iz raziskave, lahko ugotovimo, da nagrade niso dober motivacijski pristop. Tisti otroci, ki so jih vajeni tudi v svojem domačem okolju (otroci z višjim SES), se na nagrade navadijo in jih je za motivacijo potrebno ves čas stopnjevati (kar je v šoli in v vzgoji na dolgi rok nemogoče). Na tiste otroke, ki izhajajo iz okolja z nižjim SES in nagrad niso vajeni, pa nagrada kot zunanji motivator sploh ne deluje, niti na kratki rok. Pri delu v razredu je torej bolje uporabiti druge motivacijske strategije.
7 RAZLOGOV ZAKAJ NAGRADE NE DELUJEJO
01 Nagrade zmanjšujejo notranjo motivacijo in lahko hitro pripeljejo do neželenih učinkov.
Ko so učenci nagrajeni za dokončanje naloge ali pozitivno vedenje, lahko začnejo to vedenje dojemati kot nekaj, kar počnejo samo zaradi nagrade, namesto da bi jih naloga resnično zanimala ali bi zanjo resnično motivirani. Nagrade, v nasprotju z notranjo motivacijo, premaknejo fokus z dejavnosti ali vedenja samega na nagrado, ki se ponuja. To pomeni, da so posamezniki bolj verjetno vključeni v vedenje ali dejavnost samo zaradi nagrade, namesto da bi dejavnost samo po sebi dojemali kot zabavno, zanimivo ali pravilno. Tak odnos do dejavnosti lahko privede do tega, da učenci izgubijo zanimanje za dejavnost, ko nagrada ni več na voljo (Deci et al., 2001; Kohn, 2018). Uporaba nagrad velikokrat pošlje sporočilo, da naloga sama po sebi ni inherentno dragocena ali zanimiva, temveč je vredna opravljanja samo zaradi nagrade (Kohn, 2018).
02 Nagrade povečujejo odvisnost od zunanjih potrditev.
Ko se učenci navadijo prejemati nagrade za svoje vedenje ali dosežke, hitro postanejo bolj odvisni od zunanje potrditve, namesto da bi razvijali občutek notranje motivacije. To lahko ustvari odvisnost od zunanjih motivatorjev oziroma zunanjih potrditev - učenci se začnejo primarno zanašati na potrditve od drugih, da potrdijo svojo lastno vrednost (Deci et al., 1999; Pink, 2011; Aypay, 2018). Takšna potreba po zunanji potrditvi vodi v pričakovanje in potrebo po konstantnih potrditvah, pozitivnih dražljajih iz okolice oziroma po hitrem in kratkotrajnem zunanjem užitku, ne pa v pripravljenost na dolgotrajni proces učenja (Deci et al., 2001; Aypay, 2018). Lahko bi dejali, da odvistnost od zunajih potdritev preprečuje razvoj veščine učenja učenja.
03 Nagrade povečujejo napačno razumevanje vloge napredka in ocen v učnem procesu.
Ker je pri nagradah poudarek vedno na izidu (na nagradi), namesto na procesu učenja in napredku, lahko učenci začnejo verjeti, da so njihove sposobnosti vnaprej dane ali nespremenljive, ne pa nekaj, kar lahko izboljšajo z naporom in vadbo. (Dweck, 2006). Takšna naravnanost vodi tudi k napačnemu razumevanju ocen v šoli - učenci jih razumejo kot nagrado ali kazen za opravljeno delo, namesto kot formativno povratno informacijo o znanju, ki bi morala delovati kot nadaljnje vodilo za učenje.
04 Nagrade zmanjšujejo samospoštovanje.
Ko določeni učenci prejmejo nagrade, medtem ko drugi ne, slednji lahko občutijo občutek nezadostnosti in neuspeha, kar na koncu vodi do zmanjšanega samospoštovanja. To lahko ima dolgotrajne negativne učinke na njihovo splošno dobro počutje in učno uspešnost (Aypay, 2018). Raziskave kažejo, da je eden glavnih vzrokov za neprimerno ali moteče vedenje v razredu prav nezaupanje v lastne sposobnosti.
05 Nagrade zmanjšujejo občutek za skupnost in empatijo.
Uporaba nagrad spodbuja razvoj prekomerne individualistične usmerjenosti (mentaliteta, ki pred vsakim dejanjem kot glavno vprašanje postavi “Kaj je v tem korist zame?”) in prekomerne tekmovalnosti ter zmanjša občutek za skupnost (Allen, 2018). To lahko spodbuja kulturo sebičnosti, namesto da bi vzbujala empatijo in sočutje.
06 Nagrade povečujejo anksioznost med učenci.
Strah pred tem, da učenec ne dobi nagrade (ali celo prejme kazen), lahko vodi do anksioznosti in občutka sramu. Poleg tega se lahko učenci počutijo anksiozne, če menijo, da nagrada ni sorazmerna z njihovim trudom. To lahko vodi do povečanega stresa in negativnih čustev ter izogibanja situacijam in izkušnjam, ki spodbujajo strah in zavirajo pripravljenost na nadaljevanje učnega procesa (Aypay, 2018).
07 Nagrade obravnavajo simptome, ne pa osnovnih vzrokov nezaželenega vedenja.
Nagrade ne naslavljajo osnovnih vzgibov za vedenje niti ne upoštevajo, kako avtonomni živčni sistem deluje na podzavestni ravni. Zavedati se moramo, da učenci z vsakim nezaželjenim vedenjem v resnici zadovoljujej nek za njih pozitiven namen (na primer željo po pozornosti ali moči, frustracije in nezaupanje v lastne sposobnosti...). Nujno moramo ločiti samo vedenje od namena, ki stoji za njim. Šele ko spoznamo, kakšen namen stoji za neprimernim vedenjem, lahko v razredu učinkovito odreagiramo. Učinkovite učiteljeve reakcije so torej tiste, ki naslovijo namen in potrebo, ki se skrivata v ozadju, obenem pa ne potrdijo in dodatno vzpodbudijo neprimernega vedenja. Nagrade pa, nasprotno, obravnavajo zgolj vedenje samo. Ko so učenci nagrajeni za določeno vedenje, lahko začnejo skrivati druge dele sebe za katere niso nagrajeni, kar onemogoča, da bi skozi vzgojni proces odpravili dejanske vzroke za nezaželjeno vedenje (Dweck, 1995).
OD NAGRAD K NOTRANJI MOTIVACIJI
Nagrade ne bi smele biti primarna strategija za spodbujanje pozitivnega vedenja in učne uspešnosti v razredu. Namesto tega bi se morali učitelji osredotočiti na gradnjo spodbudnega učnega okolja, pozitivnih odnosov ter na zagotavljanje možnosti za avtonomijo in izbiro, ki spodbuja notranjo motivacijo. Z osredotočanjem na notranjo motivacijo lahko učitelji spodbujajo ljubezen do učenja in razvoj prenosljivih življenjskih veščin (Deci et al., 2001).
Govorimo o obratu k notranji motivaciji. Notranja motivacija se nanaša na naravno željo posameznika, da se vključi in raziskuje svet okoli sebe. Gre za zanimanje, radovednost in veselje, ki izhajajo iz samega posameznika zgolj zaradi notranje zadovoljitve, ne pa zaradi zunanjih pričakovanj.
Raziskave kažejo, da notranje motivirani otroci:
postanejo bolj intenzivno in iskreno vpleteni v nalogo, ki jo opravljajo in ob tem občutijo tudo zadovoljstvo. (Amabile in Gitomer, 1984);
iščejo izzive z namenom, da jih premagajo (Adelman in Taylor, 1990);
čutijo, da lahko spremenijo sebe in okolje (DeCharms, 1972).
Prav takšne otroke v razredu pa po navadi označimo kot motivirane in dobre učence.
Želite izvedeti več? Preberite naš zapis o notranji motivaciji >>
Se vam kljub različnim inovativnim pristopom včasih zgodi, da težko vzpostavite disciplino v razredu? Prenesite naš mini brezplačni priročnik "Tehnike in strategije za odzivanje na neprimerno vedenje v razredu" >>
Želite pridobiti dodatne veščine v motiviranju in vodenju mladih, ki temeljijo na notranji motivaciji? Udeležite se našega praktičnega izobraževanja NARCIZEM IN INDIVIDUALIZEM MED MLADIMI TER ZATON AVTORITETE V ŠOLAh - tehnike in strategije za vodenje in motiviranje sodobnih mladih >>.
Vabljeni tudi na druga izobraževanja, ki jih izvajamo na šolah za učiteljske kolektive ali starše (preglej vsa izobraževanja >>) ali za posamezne učitelje za posebaj razpisane termine (preglej seznam aktualnih izobraževanj >>)