Učenja se velikokrat lotevamo na popolnoma napačen način in to je razlog, da kljub temu da učenju posvetimo veliko časa, nismo dovolj uspešni. Najnovejša dognanja nevrologije in psihologije učenja kažejo, da so do sedaj priporočeni načini učenja pogosto popolnoma napačni in se ne ujemajo s tem, kako delujejo naši možgani. Zato je dobro poznati nekatere principe in zakonitosti učinkovitega učenja. V nadaljevanju bomo predstavili enega od »receptov« za uspešno učenje.
PRIPRAVA
Na učenje se je dobro najprej pripraviti, in sicer tako da najprej izklopimo vse motilce, nato pa hitro preletimo snov, ki se jo bomo učili (pregledamo naslove, podnaslove, fotografije …), ter razmislimo o tem, kaj že vemo. Tako si pripravimo »miselno ogrodje«, na katerega bomo kasneje pripenjali novo znanje.
Učenje nato razdelimo na 3 faze aktivnega učenja z dvema desetminutnima odmoroma. V vsaki fazi učenja smo bolj samostojni,
Prvo aktivno učenje (aktivno branje)
Pri prvem učenju gre za aktivno branje, kar pomeni, da si med branjem izpisujemo ključne besede ali podčrtujemo z različnimi barvami različne podatke. Paziti moramo, da izpisujemo res samo ključne besede in da podčrtujemo smiselno (npr. letnice z eno barvo, imena z drugo, dogodke s tretjo ali pa da si izberemo eno barvo za podatke, ki so nam že znani, drugo za tiste, ki nam niso, tretjo za vsebino, ki je ne razumemo, četrto za zanimive podatke …). Pomembno je, da ne gre samo za branje, temveč, da smo zraven tudi »fizično« aktivni – torej, da podatke izpisujem, podčrtujemo …
Aktivni odmor – 10 min.
Med aktivnim odmorom moramo početi nekaj popolnoma drugega; najboljša je fizična aktivnost. Če smo v stiski s časom, lahko kombiniramo učenje npr. zgodovine (pri katerem gre predvsem za memoriranje) z učenjem matematike (pri katerem rešujemo miselne naloge).
Drugo aktivno učenje (aktivni priklic)
V tem delu imamo več možnosti, ki jih prilagajamo svojemu prednostnemu zaznavnemu kanalu*:
- Dopolnimo ključne besede, ki smo jih prej izpisali.
- Iz ključnih besed sestavimo vprašanja, kot bi jih sestavil učitelj ali sestavimo svojo matematično nalogo oz. problem.
- Izmislimo si zgodbo, v katero vključimo snov, asociacije.
- Snov si skušamo zapomniti s pomočjo pesmi, rim (zelo primerno za avditivce) – spomnite se na »ki, ker, ko, da če, vejica skače«.
- Narišemo slike ob snovi (zelo primerno za vizualce).
- Razmislimo, kako bi snov demonstrirali (zelo primerno za kinestete).
Aktivni odmor – 10 min.
Med drugim odmorom lahko počnemo isto kot med prvim, lahko pa nekaj drugega. Pomembno je, da je dejavnost popolnoma drugačna od faze učenja.
Tretje aktivno učenje (aktivni priklic)
Snov res znamo šele, ko jo znamo razložiti drugemu, zato je zelo dobro, da v tej zadnji fazi nekomu razlagamo, kaj smo se naučili. Lahko je to prijatelj, starši … lahko nevidni poslušalci ali pa samo v mislih sami sebi.
Lahko naredimo tudi čisto svoj miselni vzorec, izpiske, pripravimo demonstracijo, rešimo nove naloge, rešimo stare teste, odgovorimo na vprašanja, ki smo jih v prejšnji fazi zastavili …
Paziti moramo na »navidezno« poznanost, stanje, ko ob pogledu na zapiske mislimo,
da vse znamo, ko moramo snov brez pomoči obnoviti, razložiti, pa ne znamo. Zato je v tretji fazi učenja pomembno, da res samostojno preverimo, koliko nam je ostalo v spominu.
Dobro se je tudi zavedati, da ocena ni nagrada ali kazen, temveč je ocena samo povratna informacija o trenutnem znanju. Kar pomeni, da se lahko iz nje naučimo, kaj nam ne gre, kje potrebujemo več vaje, česa nismo razumeli ali pa čemu smo posvetili premalo pozornosti, in da lahko z dodatnim učenjem svoje znanje in s tem oceno vedno tudi izboljšamo.
Več strategijah in tehnikah za uspešno učenje in učenje po meri učenca lahko izveste na naših izobraževanjih, ki jih izvajamo za posamezne učitelje na razpisane datume, za starše ali za učiteljske kolektive na šolah.