KAJ JE KREATIVNO MIŠLJENJE?
Kreativno mišljenje najlažje opredelimo skozi razliko med konvergentim in divergentnim mišljenjem, ki sledi Guilfordovi teoriji:
Konvergentno mišljenje je osredotočeno na kritičen in analitičen razvoj ene same zamisli ter daje predvidljive in tipične rešitve, ki temeljijo na predznanju in logičnem mišljenju.
Divergentno mišljenje pomeni razvijanje številnih zamisli in iskanje oddaljenih povezav. Rešitve za problemsko zastavljene naloge so nepričakovane in nenavadne ter zahtevajo drugačno videnje problema in nove sinteze znanja, torej preseganje predhodnega znanja.
Kreativne divergentne miselne procese bi lahko razdelili na naslednje štiri miselne veščine:
Fluentnost (tekočnost): pomeni število različnih idej in zamisli, ki se jih spomnimo.Primer: Koliko različnih načinov rabe zobotrebca se lahko učenec domisli v dveh minutah?
Originalnost: pomeni število unikatnih in edinstvenih idej ali zamisli, ki se jih spomnimo, torej tistih, ki se jih večina drugih ne spomni (s tem elementom merimo izvirnost).Primer: Koliko unikatnih in nenavadnih načinov rabe zobotrebca se je učenec domislil v dveh minutah?
Fleksibilnost (prožnost): je sposobnost prilagodljivosti na različne kontekste in okvirje. Opisuje. kako prilagodljivi smo na raznolike okoliščine, ki uokvirjajo naše mišljenje ali našo sposobnost za razumevanje in vživljanje v raznolike perspektive.Primer: Kako uspešno lahko učenec zavzame različne perspektive med razmislekom o različnih rabah zobotrebca? Ali se je domislil primere za rabo “pod vodo”, “v učiteljskem poklicu”, “v poslovnem okolju” …?
Adekvatnost in elaboracija (dodaten element): pomeni ustreznost, uporabnost in jasnost idej.Primer: Koliko idej za različne rabe zobotrebca, ki se jih je domislil učenec, je dobro pojasnjenih in uporabnih?
PREPROSTE VAJE ZA RAZVOJ KREATIVNEGA MIŠLJENJA V RAZREDU ALI DOMA
Razdelitev kreativnega mišljenja na zgoraj naštete elemente oziroma miselne veščine nam lahko pomaga pri načrtovanju vaj za razvijanje ustvarjalnosti pri učencih. Posamezno vajo v razredu lahko namreč osredotočimo na enega izmed elementov ali pa vse štiri elemente uporabimo za analizo odgovorov, ki jih pripravijo učenci, oziroma za povratno informacijo po vaji.
Preproste vaje za razvoj kreativnega mišljenja
Napišite čim več besed, ki se začnejo na določeno črko.
Naštejte čim več sopomenk izbrane besede.
Napišite čimveč nadpomenk ali podpomenk za izbrane besede.
Napišite čimveč idej, kako bi lahko drugače naslovili neko znano pravljico (na primer Sneguljčica) ali film (na primer Titanik).
Izberite pravljico, knjigo ali film. Prosite učence, da se domislijo drugačnega konca.
Vzemite katerikoli predmet. Učenec ali skupina učencev se mora domisliti čim več možnih načinov uporabe predmeta. Po 3 minutah delijo svoje sezname. Zbrane ideje lahko analizirate glede na fluentnost (število), originalnost (število izvirnih unikatnih idej) in adekvatnost (število idej z razdelano primerno rabo).
Rešite vsakodnevne težave na čim več različnih načinov: “Žarnica je pregorela. Kako bi zagotovili osvetlitev v prostoru s pripomočki, ki so na voljo?”
Napišite poved, v kateri se vsaka beseda začne z isto črko. Vajo lahko izvedete tudi skupinsko - učenec začne poved z besedo na črko po svojem izboru. Naslednji učenec mora smiselno nadaljevati poved z besedo, ki se začne na isto črko.
Nadaljevanje zgodbe - skupinska vaja za cel razred
Učencem povemo, da bodo skupaj sestavili zgodbo po njihovi izbiri. Vsak učenec bo zgodbi dodal enega do tri stavke po svoji izbiri. Edina omejitev oziroma edino navodilo je to, da mora nadaljevati zgodbo, ki je nastala do trenutka, ko je učenec na vrsti. Začne lahko učitelj z “Miha je prišel v šolo na prvi šolski dan in ugotovil, da njegovega najboljšega prijatelja ni v razredu”. Nato izbirate učence, ki morajo dodati naslednji del zgodbe. Če želite poleg tekočnosti in originalnosti spodbujati še prožnost mišljenja, lahko pred ali med potekom vaje dodatne dodatno navodilo ali okvir (npr. zgodba bo sedaj grozljivka ali komedija) ali pa dodajate svoje pogoje. Po izvedbi se lahko pogovorite, kateri dodatek je bil najbolj presenetljiv, nepričakovan, smešen …
Izmišljene besede
Izmislite si novo besedo, ki ne obstaja. Zapišite jo na tablo. Pokličete učenca, ki mora podati definicijo besede (ki si jo seveda izmisli). Opozorite, da skuša poleg tekočnosti (torej hitrega daljšega odziva) in originalnosti biti tudi adekvaten in morda lahko izpelje definicijo besede iz korena, ki sicer ima nek pomen. Primer: beseda skodelicrux je ime za urok, ki takoj napolni tvojo najljubšo skodelico s tebi najljubšim čajem.
Tvorjenje ustvarjalnih neumetnostih besedil
Učence lahko prosite, da pripravijo recepte za posebne jedi ali pijače (ljubeznski napoj, brez-alkoholni koktajl za prvi šolski dan, vegansko kosilo za Rdečo kapico…) tako, da zapišejo vse sestavite, potek priprave, morebitne stranske učinke … Za spodbujanje prožnosti jih lahko postavite v specifično vlogo ali kontekst (kakšen ljubeznski napoj bi pripravila babica, sošolka, Butalci, Hermiona iz knjige Harry Potter, Povodni mož …)
Dve vaji za kreativno mišljenje, ki ju povežemo z miselno veščino sistematičnega opazovanja:
VAJA 1: Učencem pokažemo del slike predmeta in jim zastavimo naslednja vprašanja: “Kaj bi lahko bil predmet na sliki?”, “Kako bi lahko uporabili ta predmet” …V drugem koraku pokažemo celotno sliko in skupaj opravimo pogovor o idejah, ki so jih pripravili učenci v prvem koraku. Izberemo lahko tudi neznan nenavaden predmet, pokažemo celotno sliko in se sprašujemo, za kaj bi lahko uporabili ta predmet. Vse odgovore v obeh načinih izvedbe lahko analiziramo skozi vse štiri elemente kreativnega mišljenja in tako moderirano podamo povratno informacijo. Poleg kreativnosti tako implicitno spodbujamo tudi veščino sistematičnega opazovanja.
VAJA 2: Učencem pokažemo sliko, na kateri je več oseb in več predmetov. Navodilo za učence je, da si morajo izmisliti kratko zgodbo o tem, kaj se dogaja na sliki. Dodajo lahko opise oseb, probleme, s katerimi se osebe soočajo, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku …
PROŽNOST MIŠLJENJA ali “THINK OUTSIDE THE BOX”
Ko raziskujemo ali beremo o kreativnosti in kreativnem mišljenju, velikokrat naletimo na znan nasvet “Think outside the box” (prevod: “Razmišljal izven svojih okvirjev”). Nasvet je smiseln, vendar se hitro izkaže za neuporabnega, saj enostavno ne vemo, kaj točno pomeni, da začnemo misliti izven svojih okvirjev oziroma preprosto ne vemo, kako naj začnemo misliti izven svojih trenutnih lastnih miselnih okvirjev. Eden izmed načinov bi bil, da v prvem koraku podrobno in natančno analiziramo svoj lasten miselni okvir - svojo škatlo, znotraj katere mislimo (torej vse naše predpostavke, skrite premise, emocije in izkušnje, ki nas uokvirjajo …). Ta proces je pretežek, preobširen, preveč abstrakten, vzame nam preveč časa, predvsem pa se velik del našega okvirja dogaja na nezavedni ravni, do katerega nimamo direktnega dostopa (predvsem čustva in izkušnje iz preteklosti …).
Drug pristop je preprost in izvedljiv: mišljenje izven lastnih okvirjev lahko vadimo tako, da se skušamo postaviti v čim več raznolikih okvirjev. Pojasnimo to na primeru postavljanja ciljev: učenec si naprej zastavi cilje za šolsko leto. Seveda jih v veliki meri postavi znotraj svojih miselnih okvirjev. V drugem koraku lahko uporabimo element fleksibilnosti - prožnosti v mišljenju - in učenca prosimo, da cilje zastavi še enkrat, tokrat iz različnih perspektiv:
Kakšni bi bili cilji, če bi lahko popil čarobni napoj, ki bi zagotovil, da bo dosegel vsak cilj, za katerega bo trdo delal? (perspektiva “ni neuspeha”)
Kakšni bi bili cilji, če bi vedel, da se bo svet končal čez 12 mesecev? (perspektiva “hierarhije prioritet”)
Kakšni bi bili cilji, če bi bil izvoljen za novo funkcijo predsednika sveta? (perspektiva “moči”)
Kakšni bi bili cilji, če ne bi bil najstnik, temveč 50-letnik z družino in s tremi otroki …? (perspektiva “drugačne družbene vloge in obveznosti”)
Če si želite izvedeti več o kreativnem mišljenju, spodbujanju ustvarjalnosti pri učencih in pridobiti primere natančno razdelanih vaj in učnih ur na to temo, se lahko udeležite naših izobraževanj.
Celodnevni 8-urni trening "Kritično in kreativno mišljenje za vsak razred" bo na sporedu 16. marca 2024 v Ljubljani. Preberite več in se prijavite >>