Kritično mišljenje ponavadi opredelimo kot refleksivno in racionalno mišljenje, ki je usmerjeno v razumno odločitev oziroma presojo ali vrednotenje. Povezano je s prepričljivo, jasno, natančno in relevantno pisno ali ustno komunikacijo in vsebuje elemente logičnosti ter širine in globine misli. Kritično mišljenje zahteva metakognitivne sposobnosti samokorigiranja, dvoma in postavljanja vprašanj, upoštevanje različnih perspektiv, argumentirano zagovarjanje lastnih stališč ter kritično in kompleksno razumevanje, ki preizprašuje avtoriteto in je sposobno reševati kompleksne probleme brez poenostavljanja in posploševanja. Pri poučevanju kritičnega in kreativnega mišljenja moramo težiti k samostojnemu in aktivnemu delu učencev - ti morajo biti postavljeni v središče učnega procesa, učitelji pa morajo delovati kot moderatorji. V tem prispevku vam predstavljamo prepostno misleno nalogo oziroma vajo za vsak razred, ki spodbuja kritično mišljenje na večih ravneh - od preprostih opisov do kompleksnega vrednotenja.
MISELNA NALOGA: Preposta vaja za vsak razred
Naloga oziroma vprašanje, ki ga postavimo učencem:
Kateri izmed naslednjih štirih športov se najbolj razlikuje od preostalih treh?
Svoj odgovor utemelji.
Bejzbol
Nogomet
Golf
Hokej
Gre za zanimivo miselno nalogo, ki poudarja možnost več rešitev in subjektivnih interpetacij. Bistvo naloge, ki jo lahko izvedemo v razredu z učenci katerekoli starosti, seveda ni v izboru (pravilnega) odgovora, temveč v utemeljevanju odgovorov in v razpravi o različnih odgovorih, ki sledi.
Večina učencev se namreč odloči za tretjo možnost - golf, saj je to edini posamični šport med naštetimi, vsi ostali so ekipni športi. Nekateri učenci ponudijo tudi drugačno utemeljitev (argument) za isto izbiro in trdijo, da je golf šport, kjer fizične sposobnosti tekmovalcev (recimo hitrost) niso tako pomembne kot pri ostalih. Hitro lahko ugotovimo, da sta obe utemeljitvi resnični. Drugi najbolj pogosto izbran odgovor med učenci je hokej, saj je to zimski šport, ki se igra na ledu. Ostali športi se ne igrajo na ledu in se običajno igrajo v toplejšem vremenu. Nekateri izmed učencev izberejo drug kriterij primerjave in isti odgovor utemeljijo s sklicevanjem na pripomoček, s katerim se športi igrajo - hokej se igra s ploščkom, ostali športi pa z žogo. Zopet so vse utemeljitve empirično resnične, sklep oziroma odgovor pa se razlikujeta od prvega (izbira hokeja namesto golfa), ker je druga skupina učencev izhajala iz drugačnega (implicitnega) miselnega okvirja, imela je druge predpostavke oziroma je uporabila drug kriterij primerjave. Tretji najbolj pogost odgovor je nogomet, saj je to edini šport, ki se ne igra s palico, kot je to pri bejzbolu, golfu in hokeju. Redki izmed učencev izberejo celo bejzbol, ker je to edini izmed naštetih športov, ki nima svojega svetovnega prvenstva. Utemeljitev oziroma argument zopet empirično drži.
Miselna vaja v razredu postane zanimiva, ko učence prosimo, da svoje odgovore primerjajo, analizirajo in dodatno utemeljijo kot pravilne - tudi po tem, ko so slišali ostala mnenja. Hitro ugotovimo, da v razpravi namreč ne naslavljamo več empirične resničnosti izbranih utemeljitev (vsi učenci se na primer strinjajo, da je golf edini individualni šport med naštetimi ter da se edino nogomet igra brez palice itd.), temveč odpremo razpravo o primernosti oziroma pomembnosti kriterijev primerjave (na primer: pripomoček za igro, površina za igro, individualna ali skupinska narava športa …), ki so jih učenci izbrali in predpostavili za samoumevne pri svojih utemeljitvah. S tem opozorimo na implicitne miselne okvirje oziroma perspektive in odpremo razpravo na veliko bolj abstraktni ravni - ključno vprašanje namreč postane, kateri izmed izbranih kriterijev je bolj primeren za razlikovanje med športi in zakaj. V eni vaji se tako sprehodimo od opisovanja in odločanja preko utemeljevanja do vrednotenja naših utemeljitev.
KATERE ELEMENTE KRITIČNEGA IN KREATIVNEGA MIŠLJENJE UČIMO S TAKŠNO VAJO V RAZREDU?
Ključno pri vaji je, da je enostavna za učence (vsi poznajo omenjene športe in se o njih lahko pogovarjajo in jih analizirajo) in za učitelje (ki nimajo težav z moderiranjem take enostavne razprave in z postavljanjem podvprašanj). Hkrati pa vaja omogoča vstop v kompleksno mišljenje (primerjanje, razvrščanje, sklepanje in utemeljevanje, abstrahiranje, analiziranje perspektiv, odločanje, reševanje problemov, analiza napak, invencija), kot je to opredeljeno v Marzanovi taksonomiji znanja.
Nekaj ključnih kompetenc, ki jih razvijamo z vajo:
Zavedanje miselnih okvirjev in skritih premis ki uokvirjajo naše mišljenje: učenci spoznajo, da so nekritično privzeli določeni miselni okvir, ki je vplival na njihovo odločitev oziroma utemeljitev (bolj analitično usmerjeni učenci so se osredotočili na športne pripomočke, tisti z bolj procesno orientiranimi nezavednimi miselnimi okvirji pa so se osredotočili na število igralcev in dinamiko igre).
Miselni proces oziroma miselna dimenzija primerjave: učenci spoznajo, da proces primerjave ni zgolj naključno iskanje (sicer resničnih) podobnosti in razlik, temveč tudi preizpraševanje kriterija primerjave, torej soočanje z vprašanjem “Po čem bomo primerjali dve stvari?”. Učenci sponzajo, da je potrebno kriterij primerjave vedno jasno opredeliti in tudi utemeljiti. Utemeljitev “Od naštetih športov se od drugih najbolj razlikuje golf, ker je edini posamičen šport” namreč ni enako kvalietna in prepričljiva kot “Primerjati moramo predvsem število ljudi vključenih v šport, saj to najbolj vpliva na dinamiko igre in obliko športa. V tem mislu se od drugih najbolj razlikuje golf, saj je edini posamičen šport od naštetih”. Učenci razliko v utemeljitvah prepoznajo in ponotranjijo sami, skozi razpravo o različnih odgovorih.
Dodatno o miselnem procesu primerjave: Učenci spoznajo tri temeljne elemente procesa primerjave: 1. izbira ustreznih elementov za primerjanje, 2. izbira ustreznih značilnosti, na osnovi katerih je zasnovana primerjava, 3. primerna določitev podobnosti in razlik glede na prej ugotovljene značilnosti. Skozi razpravo v miselni vaji pa naslavjamo tudi 4 ocenjevalne stopnje/kriterije za ocenjevanje kvalitete primerjave v ustnem ali pisnem izdelku učenca, ki jih lahko strnemo takole: 1) učenec izbere postavke, ki so izrecno primerne kot osnova za primerjanje in ki odražajo originalno ali ustvarjalno mišljenje, 2) učenec izbere postavke, ki ponujajo uspešno osnovo za primerjanje, 3) minimalni standard - učenec izbere postavke, ki zadovoljujejo minimalne zahteve za primerjavo, vendar ima težave pri dokončanju naloge, 4) ne dosega minimalnih standardov - učenec izbere postavke, ki so neprimerna osnova za primerjavo.
Logično mišljenje in sklepanje: učenci spoznajo, da njihovo sklepanje velikokrat temelji na skritih premisah in postanejo pozorni na skrite premise v argumentih, kar izboljša njihovo sposobnost kritičnega ovrednotenja argumentov in trditev.
Sposobnost utemeljevanja: učenci skozi vajo urijo svojo sposobnost razlage svoje teze, predvsem pa spoznajo in ponotranijo razliko med resničnostjo argumenta (ali so trditve, premisleki ali dejstva, ki podpirajo argument, dejansko resnični in verodostojni) ter relevantnostjo argumenta (ali argument, četudi je resničen, že podpira izhodiščno stališče) - učenci namreč spoznajo, da je lahko njihov argument (na primer hokej se igra na ledu, drugi športi pa ne) resničen, a to ni bilo dovolj za verodostojen zagovor stališča, da se hokej najbolj različuje od drugih športov.
Kreativno mišljenje: učenci spoznavajo različne perspektive (tudi take, ki jih sami niso pričakovali), učitelj pa lahko dodatno spodbudi iskanje kreativnih idej tako, da učence prosi, da najdejo razlog oziroma argument za odgovor, ki ga ni izbral nihče v razredu (ponavadi je to bejzbol, učenci lahko tudi za domačo nalogo analizirajo športe in v večini primerov vsaj en učenc ugotovi, da je to edini šport za katerega ne obstaja svetovno prvenstvo - tekmovanje med državami celega sveta).
Racionalna razprava (debata, dialog ali deliberacija) - strateško mišljenje in prepričljiva komunikacija: učenci sponzajo, da pri zagovarjanju lastnih stališč (kompetenca samozagovorništva ali prepričevalnega govora/pisanja) ni zgolj v empirični resničnosti njihov trditev in se znajo osredotočiti na ključne “točke spora ali nestrinjanja” v neki razpravi, spoznajo, da ključna komunikacijska strategija v razpravi o razlikah med športi ne sme biti osredotočena zgolj na opis športa, temveč predvsem na analizo in utemeljevanje primernega kriterija primerjave.
Razlike med taksonomskimi stopnjami, različnimi miselnimi procesi in razlikami med miselnimi nalogami, s katerimi se soočajo učenci v šoli in v vsakdanjem življenju: učenci prepoznajo in ponotranjijo razliko med opisom, pojasnjevanjem, utemeljevanjem in argumentiranjem, odločanjem, primerjanjem in vrednotenjem ter so kasneje sposobni k različnim nalogam (pojasni, razloži, primerjaj …) primerno pristopiti.
Skozi takšno kratko miselno vajo vzpodbujamo tudi razvoj mišljenja na vseh šestih stopnjah Bloomove taksonomije hkrati:
NEKAJ NASVETOV ZA IZPELJAVO VAJE V RAZREDU
Vajo lahko v razredu izpeljemo v različnih oblikah. Osnovno obliko vaje lahko izpeljemo v naslednjih korakih:
Zastavimo vprašanje in pustimo učencem, da se - individualno ali v skupinah - odločijo za odgovor in poiščejo ustrezno utemeljitev.
Preverimo odgovore (lahko z dvigom rok), ne da zahtevamo utemeljitve.
Prosimo za utemeljitve. Učenci lahko utemeljitve podajajo posamično ali pa jih pred tem razdelimo v skupine glede na odgovore in prosimo, da vsaka skupina pripravi vsaj eno utemeljitev. Na tej točki lahko vaji dodamo tudi kratka navodila za pripravo utemeljitev: 1) teza, 2) razlaga, 3) primer.
Po predstavitvi različnih utemeljitev v razredu izvedemo mini razpravo. Imamo več možnosti: - Učitelj moderira razpravo med učenci z različnimi odgovori in razpravo začne s preprostim podvpršanjem: "Kako bi se odzval na utemeljitev nekoga, ki je izbral drugačen odgovor?” - Učitelj moderira razpravo na način, da sam ponudi drugačno utemeljitev in vpraša učence, ali bi se sedaj strinjali z njegovim odgovorom (in zakaj) ali pa bi morda še vedno branili svoj prvi odgovor (in zakaj ter kako). - Učitelj lahko organizira mini debato v razredu med učenci ali med skupinami učencev. Debata lahko izgleda takole: 1) vsaka skupina ima na voljo 1 minuto, da utemelji svoj odgovor, 2) 5 min. časa, da skupini premislita argumente druge skupine in pripravita svoje odzive in dodatne utemeljitve, 3) vsaka skupina ima na voljo 1 minuto, da pojasni zakaj še vedno vztraja pri svojem odgovoru.
Po razpravi opravimo moderirano analizo z učenci. Imamo več možnosti: - Z dvigom rok lahko preverimo, ali je kdo spremenil svoje mnjene oziroma svoj odgovor (pogovorimo se o razlogih za spremenjeno mnenje). - Učence opozorimo na to, da je razprava potekala predvsem o tem, kaj je najboljši kriterij primerjave oziroma o njihovih predpostavah, ne pa o empirični resničnosti argumentov. - Že med razpravo lahko na tablo na eno stran zapišemo stvari, o katerih se učenci, ki imajo različne odgovore, strinjajo (to bodo predvsem značilnosti športov, torej na primer dejstvo, da je golf posamičen šport), na drugo stran pa tiste stvari, o katerih se ne strinjajo (kasneje bomo ugotovili, da so to kriteriji primerjave oziroma miselni okvirji, ki so jih učenci privzeli pri svojih utemeljitvah). To pomaga učencem, da lažje sledijo razpravi in sledijo ključnim argumentativnim točkam spora.
Primer tabelne slike iz preproste razprave med učenci, ki so izobrali odgovor golf in učenci, ki so izbrali odgovor hokej.
ŽELITE IZVEDETI VEČ?
Več o vajah in pristopih za razvoj kritičnega mišljenja v razredu ter o miselnih okvirjih, ki vplivajo na mišljenje lahko izveste na naših izobraževanjih in treningih:
Celodnevno izobraževanje “Kritično in kreativno mišljenje: Inovativni pristopi za razvoj sodelovalnega poučevanja in problemskega mišljenja” Preglejte razpisane termine in se prijavite >>
Webinar “Kritično in kreativno mišljenje”, ki bo na sporedu 26. oktobra ob 19:00 Preberite več in se prijavite >>
Izobraževanja za učiteljske kolektive na šolah Prenesite naš katalog >>
Comentarios