IZKUSTVENO UČENJE: učni stili in Kolbov učni cikel
Za izkustveno učenje je značilno, da je učenec aktivno vključen v izkušnjo, hkrati pa o njej razmišlja. Da je izkustveno učenje učinkovito, učenci pa motivirani, je nujno, da učitelj upošteva različne tipe učencev in različne učne stile. Ti namreč vplivajo na to, kako posameznik zaznava in procesira nove informacije oziroma novo pridobljeno znanje.
UČNI STILI GLEDE NA ZAZNAVANJE IN PROCESIRANJE INFORMACIJ
Pri dimenziji zaznavanja gre za sprejemanje novih informacij in znanja, funkcija procesiranja pa opisuje, kako učenci predelajo in ponotranjijo novo znanje. Ameriški pedagog in vzgojni teoretik, David A. Kolb, ki je razvil poseben model oziroma cikel izkustvenega učenja, je ugotovil, da je zaznavanje lahko konkretno (posredovano primarno s čutili) ali abstraktno (s pomočjo misli, konceptov in simbolov). Pri procesiranju informacij lahko učence razdelimo v dve glavni skupini - tiste, ki informacije procesirajo aktivno (skozi naloge) ali razmišljujoče (skozi premislek in refleksijo). S pomočjo teh dveh dimenzij in opisanih skupin je Kolb razvil štiri temeljne tipe učenja oziroma učne stile:
Konkretna izkušnja
Razmišljujoče opazovanje
Abstraktna konceptualizacija
Aktivno eksperimentiranje
UČNI CIKEL
Za učinkovit učni proces je nujno, da vključimo vse učni stile in različne tipe učencev. Temu sledi Kolbov učni cikel, ki je razdeljen na štiri faze:
1. Konkretne izkušnje: Učenje se začne z izkušnjo, bodisi z neposrednim doživljanjem nečesa ali preko konkretnih situacij. Izkušnje so temeljni gradnik učnega procesa, saj nam omogočajo, da pridobimo prva spoznanja in se soočimo z novimi izzivi.
2. Razmišljujoče opazovanje: Po izkušnji sledi refleksija, ki je ključnega pomena za učenje. V tej fazi posameznik razmišlja o izkušnji, analizira in razume svoje misli, občutke in reakcije. Refleksija spodbuja kritično razmišljanje in samoocenjevanje, kar omogoča boljše razumevanje izkušnje in njeno povezavo z obstoječim znanjem.
3. Abstraktna konceptualizacija: Po refleksiji posameznik gradi nove koncepte in teorije, ki temeljijo na razumevanju izkušnje. Tvorba konceptov pomeni povezovanje izkušenj z obstoječim znanjem ter oblikovanje splošnih načel, vzorcev in teorij. V tej fazi se pojavi abstraktno razmišljanje in posameznik aktivno povezuje nove informacije s svojim intelektualnim okvirom.
4. Aktivno eksperimentiranje: Zadnja faza v učnem ciklu po Kolbu je aktivno preizkušanje pridobljenega znanja v realnem svetu. Posameznik uporabi novo pridobljene koncepte in teorije v konkretnih situacijah ter se s tem izpostavi novim izkušnjam. Preizkušanje v praksi je ključno za konsolidacijo znanja in razvoj spretnosti.
SPOZNAJ SVOJ UČNI STIL: Katera faza Kolbovega cikla vam najbolj ustreza?
Pripravili smo kratek vprašalnik oziroma test, s pomočjo katerega si lahko pomagate ugotavljanju vaših preferenc glede faz učnega cikla po Kolbu. Vsaka faza ima svoj pomen in pomembno je razumeti, da se učni proces najbolje zgodi, ko se vključimo v vse faze.
Daljši in bolj natančen test za določanje preferenc glede faz učnega cikla po Kolbu izvajamo kot del naših delavnic. Tam lahko spoznate svoje preferenčno mesto na dimenzijah zaznavanja in procesiranja informacij ter načine, kako lahko temu prilagodite svoje učenje ali poučevanje.