UČITELJ KOT RAZISKOVALEC LASTNE PRAKSE 

VSEBINE

​

1. Opredelitev področja spremljanja in analiza začetnega stanja. Prvi vsebinski sklop obravnava prehod od opažanja, strokovne dileme ali problema iz vsakodnevne prakse do jasno opredeljenega področja spremljanja. Poudarek je na razlikovanju

med intuitivno presojo lastnega dela in sistematično analizo stanja ter na prepoznavanju dejavnikov, ki jih je mogoče opazovati, spremljati in spreminjati. Učitelji bodo skozi praktične primere, analitična vprašanja in refleksijske protokole raziskovali različne razsežnosti svojega profesionalnega delovanja:

• Komunikacija: Kako podajamo navodila, razlagamo, postavljamo vprašanja, poslušamo in dajemo povratne informacije? Kako na učence vplivajo naš jezik, ton, način odzivanja in neverbalna komunikacija?

• Vodenje razreda: Kako vzpostavljamo pričakovanja, pravila in meje? Kako reagiramo v zahtevnih situacijah? Kako doslednost, predvidljivost in način odzivanja vplivajo na dinamiko razreda?

• Motivacija in odnosi: Kaj v našem ravnanju povečuje ali zmanjšuje angažiranost učencev? Kako ustvarjamo občutek relevantnosti, kompetentnosti, avtonomije in pripadnosti? Kako gradimo odnos z različnimi učenci?

• Metode poučevanja: Katere metode uporabljamo, zakaj jih uporabljamo in kakšen učinek dejansko ustvarjajo? Koliko je pri pouku aktivnosti učitelja in koliko kognitivne aktivnosti učencev?

• Učenje in mišljenje učencev: Kaj učenci med poukom dejansko počnejo s svojim mišljenjem? Ali predvsem poslušajo in reproducirajo ali tudi razlagajo, primerjajo, raziskujejo, rešujejo probleme, argumentirajo, presojajo in ustvarjajo?

• Preverjanje, vrednotenje in povratna informacija: Kako ugotavljamo, kaj učenci zares razumejo? Kaj nam njihove napake povedo o procesu učenja? Kako lahko preverjanje in povratno informacijo uporabimo kot orodje za nadaljnje učenje?

• Vključenost in dinamika razreda: Kdo pri pouku sodeluje in kdo ostaja neviden? Komu namenjamo največ pozornosti? Kateri vzorci se ponavljajo in kako naše ravnanje vpliva na možnosti različnih učencev za sodelovanje in uspeh?

• Učitelj sam - počutje, miselni vzorci in profesionalna odpornost: Kaj se med poučevanjem dogaja z nami? Katere situacije nas obremenjujejo ali sprožijo? Kako interpretiramo vedenje učencev? Kako se odzivamo pod pritiskom? Poseben poudarek bomo namenili čustveni in vedenjski samoregulaciji, profesionalni odpornosti ter sposobnosti okrevanja in učenja iz zahtevnih situacij.

​

Udeleženci se na konkretnih primerih in z novimi orodji naučijo, kako iz lastne pedagoške prakse opredelijo področje, ki ga želijo bolje razumeti ali izboljšati, analizirajo trenutno stanje ter prepoznavajo možne razlage in predpostavke, ki jih je treba preveriti. Obravnavani so načini, kako začetno stanje opisati s podatki in ne zgolj z osebnimi vtisi. Takšna analiza predstavlja

izhodišče za kasnejše ugotavljanje dejanskega napredka.

​

2. Cilji, raziskovalna vprašanja in kazalniki napredka.  Drugi sklop je namenjen operacionalizaciji področja izboljšave. Obravnavani so odnosi med problemom oziroma dilemo, analizo začetnega stanja, ciljem, raziskovalnim oziroma evalvacijskim vprašanjem ter kazalniki uspeha. Udeleženci oblikujejo raziskovalna in evalvacijska vprašanja ter splošne cilje pretvarjajo v konkretne in opazljive kazalnike. Poseben poudarek je na vprašanju, po čem bomo vedeli, da je prišlo do izboljšave. Pri praktičnem delu

udeleženci razlikujejo med ciljem, dejavnostjo, rezultatom, podatkom in kazalnikom ter za izbrano področje lastne prakse oblikujejo kriterije, s katerimi bo mogoče spremljati spremembe.

​

3. Sistematično zbiranje podatkov kot del pedagoške prakse.  Tretji sklop naprej obravnava metodološko načrtovanje spremljanja lastne prakse ter izbiro ustreznih virov podatkov. Osredotočimo se predvsem na to, da sistematično spremljanje

podatkov ni nujno monotona dodatna obvezna, temveč obvladljiva sprotna aktivnost. Učitelji spoznajo tudi orodja, ki jim pomagajo določiti katere podatke naj zbirajo (za dosego svojega cilja) in kako naj se lotijo zbiranja: Stukturirano samoopazovanje, opazovalni zapisi in refleksijski dnevniki, Kontrolni seznami in matrike in frekvenčna štetja, Časovna vzorčenja, Zemljevidi interakcij, “Exit ticket” orodje, Ankete in vprašalniki, Analize izdelkov učencev, Fokusne skupine, Osebni “check-in” pristop …

​

Udeleženci za svoje raziskovalno vprašanje izberejo ustrezne metode ter oblikujejo oziroma prilagodijo preproste instrumente za zbiranje podatkov, uporabne v neposredni pedagoški praksi. Obravnavano je tudi načelo kombiniranja različnih virov oziroma triangulacije podatkov, s katerim posamezen pojav preverjamo z različnih perspektiv in zmanjšujemo nevarnost sklepanja na podlagi enega samega vira.

​

4. Analiza in interpretacija podatkov. Poseben vsebinski sklop je namenjen razlikovanju med zbiranjem, opisovanjem, analiziranjem

in interpretiranjem podatkov. To je pomembno tudi zato, ker analiza obstoječe slovenske samoevalvacijske prakse kaže, da zbrani podatki pogosto ostanejo predvsem na deskriptivni ravni. Udeleženci na konkretnih primerih vadijo njihovo urejanje, primerjanje in interpretiranje. Iščejo vzorce, spremembe, razlike, odstopanja in možne povezave, primerjajo ugotovitve iz različnih virov ter preverjajo, katere interpretacije podatki dejansko podpirajo. Obravnavani so tudi vpliv začetnih predpostavk učitelja na interpretacijo, nevarnost prehitrega posploševanja ter razlikovanje med podatkom, ugotovitvijo, interpretacijo in sklepom. Na izobraževanju

predstavimo izbrane preproste tehnike oziroma miselna orodja za analizo obstoječih podatkov: Opis (razlikovanje med opisom in interpretacijo na podlagi predsodkov), Iskanje vzorcev, Primerjava (eksperimentalno mišljenje za primerjavo različnih pristopov), Vzročna analiza (iskanje vzrokov), Triangulacija, Analiza “kritičnih dogodkov”, Analiza “vrzeli”, Refleksivni eksperimenti (od raziskovalnega vprašanja in podatkov preko hipoteze do novih profesionalnih uvidov in akcijskih načrtov), ...

​

5. Od ugotovitev do akcijskega načrta in spremembe prakse. Analiza podatkov je povezana z naslednjim korakom raziskovalnega procesa – načrtovanjem konkretnih izboljšav. Obravnavana je priprava akcijskega načrta, ki ugotovitve povezuje z ukrepi, dejavnostmi, odgovornostmi, časovnim okvirom in kazalniki spremljanja napredka. Prav odsotnost takšne povezave med začetnim stanjem, cilji, podatki in ukrepi je ena izmed pomembnih pomanjkljivosti, ugotovljenih v analizi obstoječih samoevalvacijskih poročil.

Udeleženci na podlagi analiziranih podatkov oblikujejo konkreten predlog spremembe lastne prakse in načrtujejo način spremljanja njenega učinka. Samoevalvacija je tako obravnavana kot ponavljajoč se raziskovalno-razvojni cikel: področje oziroma dilema → analiza začetnega stanja → cilj in raziskovalno vprašanje → kazalniki → zbiranje podatkov → analiza in interpretacija → načrtovanje in izvedba spremembe → spremljanje učinkov → nadaljnje izboljševanje.

​

6. Dodatne aktivnosti

• Vključevanje učencev in drugih deležnikov: Obravnavana je vloga učencev, staršev, sodelavcev in drugih deležnikov pri spremljanju in vrednotenju pedagoške prakse. Posebna pozornost je namenjena preseganju razumevanja učenca zgolj kot virapodatkov. Učenec je lahko vključen tudi v prepoznavanje področij izboljšave, interpretacijo ugotovitev, vrednotenje izvedenih sprememb in oblikovanje nadaljnjih rešitev.

• Kolegialno raziskovanje in profesionalni dialog: individualno raziskovanje lastne prakse umešča v okvir kolegialnega profesionalnega učenja in razvoja šole. Obravnavani so koncept kritičnega prijatelja, kolegialno opazovanje, strukturirani strokovni pogovor, skupna analiza podatkov, zastavljanje raziskovalnih vprašanj ter podajanje in sprejemanje strokovne povratne informacije. Udeleženci praktično preizkusijo strukturirano predstavitev lastne pedagoške dileme in kolegialno analizo problema oziroma zbranih podatkov. Poseben poudarek je namenjen pogojem za razvoj učeče se strokovne skupnosti: zaupanju, odprtosti, sodelovanju, kritični refleksiji ter razumevanju samoevalvacije kot sredstva profesionalnega razvoja in ne kot mehanizma nadzora.